[ Pobierz całość w formacie PDF ]
spodje!« povzame zopet sodnik besedo. »Oglejmo se malo
okoli! Koga bomo kandidirali? Drugod nam ni treba iska-
ti, jaz bi dejal, da se tudi pri nas 0 e kdo najde, ki bi nas v de-
Ïelnem zboru po0 teno zastopal. Tu nam je treba novih cest,
novo 0 olo bomo zidali in povodnji, povodnji tam doli v dre-
novski dolini bo treba zabraniti. In naposled ne pozabite
Ïeleznice! DeÏelni zbor bo imel vaÏno besedo o nji, torej pa-
zimo, da dobimo zastopnika, ki pozna na0 e razmere.«
Koren je pod mizo drezal z nogo soseda svojega, gospoda
Antona. Vsi so ãutili, da so sodnikove besede nekakov kan-
didatski govor, a misel na to jih ni mogla ogreti.
»Pa liberalec ne sme biti!« vzklikne kaplan.
»Sedaj smo vsi klerikalni, ljubi moj!« smeje se adjunkt.
»In naroden, odloãno naroden mora biti!« oglasi se Koren.
»Sedaj smo vsi narodni!« pristavi zopet adjunkt.
Razen Korena in kaplana se je smejala vsa druÏba.
»Kandidirajte vi, gospod sodnik!« omeni davkarski nad-
zornik, ko je bila veselost nekoliko ponehala.
48
AGITATOR
BESeDA
»Oh, kaj pa mislite! âasa ni, ãasa, in kaj bom jaz?« A govo-
ril je to tako, da so vsi ãutili, da ne odbija onega predloga.
»Ali pa gospod notar!« nadaljeval je nadzornik hladnokrv-
no.
»Haha!« oglasil se je Koprivec s posiljenim smehom, kateri
ni dejal niti »da« niti »ne« .
»Gospodje, jaz se ãudim, da se ne spominjate moÏa,
kateremu vendar gre v prvi vrsti poslanstvo na0 ega okraja,«
vzklikne zdajci Koren. »Ste li pozabili doktorja Hrasta? Jaz
vsaj ne vem sposobnej0 ega poslanca za nas! Ali ve kdo bolj-
0 ega?«
»Ne vem, kako bo Ï njim,« deje sodnik, »pri nas paã, pri
nas, toda drugod se mu bodo ustavljali.«
»Duhov0 ãina se ga bo branila,« pritrdi gospod Anton,
»preliberalen je!«
»In malo preradikalen!« pravi Ruda.
»A, tako! Potem pa volite glavarjevega pinãa, ki reprezen-
tira javno varnost ali pa tebe, dragi Anton moj! Îivel!«
»Îivel gospod Anton!« pritrdi adjunkt in privzdigne svo-
jo ãa0 o.
Kaplan ni bil razÏaljen.
»Kaj bi bil jaz slab kandidat?« klical je med glasnim sme-
hom drugih. »Toda, stojte, gospodje, jaz vem bolj0 ega. Rado-
veden sem, kaj poreãete o njem. Tudi on pozna na0 e razme-
re, kakor mi, in jaz stavim, da ga bodo vsi trÏani radovoljno
sprejeli!«
»Kdo, kdo je to?« klical je ves krog.
»Meden, gra0 ãak Meden!«
Uãinek teh besed je bil skoraj dramatiãen. Sodnik in notar
sta pla0 no in strmeã pogledala govornika, adjunkt se je glas-
49
AGITATOR
BESeDA
no zagrohotal in davkarski nadzornik je tako naglo segel po
svojem kozarcu, da ga je prevrnil in izlil pivo po mizi. Koren
pa je planil kvi0 ku ter zagrabil soseda Antona za ramo. Edi-
ni Ruda je mimo pu0 il svojo cigareto, kakor bi mu ta kapla-
nova misel ne bila nova.
»Meden! Si li z uma kaj-li?« vpil je Koren. »To je nem-
0 kutar, najodliãnej0 i nem0 kutar v trgu, in in«
Hotel je pristaviti: »njegova Ïena« a umolknil je zad-
nji hip.
»Kdo pravi, da je nem0 kutar?« ugovarja kaplan. »Ali ne
prihaja v na0 o ãitalnico? Seveda ne vselej, pa tega ne more
nihãe zahtevati. A kadar more, pa pride!«
»Ta prekleta ãitalnica! Torej ta bo 0 e legitimacija vsakemu,
kar se tiãe narodne zavesti kdor je le enkrat vtaknil svoj
nos vanjo? Oj, prijatelj s tem kandidatom se pojdi solit!
Dokler bom jaz v Borju le 0 e z mezincem migal, toliko ãasa ne
bomo volili nem0 kutarjev!«
»A jaz trdim, da je Meden naroden!«
»Ako se je nocoj prelevil! Ne, ne, ljubi moj kolega, pusti
take burke!«
»Jaz govorim resno, gospodje. Meden bo pristopil narod-
nemu klubu in duhov0 ãina je tudi zanj!«
»Vlada se mu gotovo ne bo protivila!« deje oblastno Ruda.
»Torej imamo tu Ïe dognano stvar! Oh, stojte, gospodje,
preko nas ne boste hodili!«
Pri teh besedah je koncipient srdito trkal s kozarcem ob
mizo.
»Jaz tudi mislim, da to ne gre kar tako brez nas!« ogla-
si se notar. »Treba bo vendar sklicati volivni shod!«
»Le skliãite ga!« posmehuje se Anton.
50
AGITATOR
BESeDA
»Meni je Meden kakor kak0 en drugi,« deje sodnik, »a
pravilno bo vendar vpra0 ati volivce, trÏane.«
»Saj jih bomo!« kliãe Koren.
»To bo izvrstno! Malo zabave vendar! Haha!« oglasi se ad-
junkt. »Radoveden sem, kakov bo kandidatski govor Mede-
nov!«
»Vse za vero, dom in cesarja, bo dejal in dovolj bo! Oj, le
poãakaj, dragi prijatelj Antonius, jaz ti Ïe zmedem spletko
tvojo. Na0 ih trÏanov 0 e ne pozna0 ! Kako lepo ste to izumili in
gospod koncipist tudi ve nekaj o tem. Ali ne?«
»To je vendar na0 a dolÏnost, gospod Koren!« omenjal je pl.
Ruda samosvestno.
Navzlic pereãemu vpra0 anju vendar zabava ni mogla veã
v tok. Vsi so postali jako redkobesedni. Prvi je vstal Koren in
Ï njim vred notar Koprivec in oba sta se hladno poslovila pri
druÏbi.
»Jaz sem Ïe slutil, da nekaj nameravajo! Zadnjiã na plesu
pri Medenovih sem vam omenil nekoliko o tem. O, to so lis-
jaki! Hrasta se boje in ga hoãejo izpodriniti in zato se zave-
zuje ta kaplan z nem0 kutarji in na drugi strani z na0 o skriv-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]