[ Pobierz całość w formacie PDF ]
hvalili.«
Kot z enim glasom so rekle: »Dobre stroje naj dajo pa
lep0 e bluze. Take, kot jih imajo tovari0 ice tam gori.«
Naãelnik Potokar je pomeÏiknil: »Tovari0 ice, vsega
bo. Tovari0 operativni bo vse popisal in povedal v divi-
ziji.« PodrÏaj je ãutil prikrit posmeh.
·la sta v sobo, kjer so kriãali in tolkli po mizi bataljon-
ski intendanti. Tipkarice so ju zvedavo gledale in si ne-
kaj 0 epetale. Neka vitka tipkarica je polglasno zapela
Bileãanko.
»Dokazano je,« se je drl bataljonski intendant, »da
tretji bataljon Ïivi najbolje. Ali sem jaz kriv, da mi kmet-
je sami pripeljejo mladega vola in pra0 iãka, te vpra0 am.
Vsi enako. Sem zoper protekcijo,« je znova kriãal inten-
dant prvega bataljona in kazal pest slokemu intendan-
tu.
»Tiho, kaj se ne znate pogovarjati mirno,« jih je pri-
jel naãelnik Potokar. »Predstavljam vam operativnega
oficirja divizije.« Umolknili so in zazijali.
225
NA·I OBRAZI
BESeDA
»Ah, iz divizije je pri0 el,« so mrmrali in si ga ogledo-
vali. Tonãek, ki je imel hud jezik, se je opogumil in rekel:
»Hm, tam iz divizije kar naprej pi0 ejo, da moramo o
vsem natanãno poroãati: deset volov za teden dni, tri
krave pa sedem ovac. Po0 ljejo naj zdravnika ali veteri-
narja, pa bosta vse natanãno popisala.«
»Borci jedo, pa bi 0 e bolj jedli, ãe bi bilo soli. V korpu-
su in diviziji je imate dovolj. Nas se pa nihãe ne usmili.
Hudiã vzemi te voja0 ke predpise.« Umolknil je in po-
gledal v strop. Tudi drugi intendanti so molãali in ãakali,
kaj bo rekel operativni.
»No, no, se bomo drugiã bolj ob0 irno pogovorili,« je
rekel PodrÏaj in pogledal vse po vrsti.
V sosedni sobi so kvartali obve0 ãevalci. Ko so zagle-
dali PodrÏaja in naãelnika, so karte skrili.
»No, povejte, kaj je novega na frontah,« jih je samo-
zavestno vpra0 al PodrÏaj.
»Povedali smo Ïe, pa tovari0 menda ni verjel, da so
borci iz podroãja pobili sto enajst nem0 kih vojakov.
Tako so rekli tisti, ki so se zjutraj vrnili s podroãja.«
»Hm, tovari0 operativni iz divizije je bil zraven. Sto se
jih je spotoma zredilo,« je s posmehom rekel Potokar in
hladno o0 inil zgovornega obve0 ãevalca. Vsi 0 tirje ob-
ve0 ãevalci po pogledali PodrÏaja.
»Vi ste bili v tisti borbi? Nihãe nam ni povedal.«
226
NA·I OBRAZI
BESeDA
»Saj ni toliko vaÏno, da bi morali vedeti,« se je izgo-
varjal PodrÏaj in ogledoval njihove neumne in kosmate
obraze.
»Brivca nimate v 0 tabu, kaj?«
»Brijemo se ob sobotah.«
»Brigadni obve0 ãevalci bi se morali briti vsak drugi
dan,« jih je zavrnil PodrÏaj in se razgledoval po siroma0 -
ni sobici.
»Kdo bo pa kvartal,« jih je zbodel Potokar. Jezno so ga
s pogledom o0 vrknili.
»Vãasih pride kdo iz okroÏja in pravi: ,V brigadnem
0 tabu se premalo dela. Oni gori na okroÏju mislijo, da
bomo samo politiko govorili. Vsa politika je v tem, da z
borci potolãe0 ãimveã Nemcev. Vse ostalo je filozofija,«
je dejal brigadni naãelnik.
Potem je vpra0 al:
»Boste dolgo tukaj? Si boste ogledali bataljone pa
novince, kako jih veÏbamo, pa 0 tabne pisarne, a?«
»Deset dni bom ostal pri vas,« je dejal PodrÏaj. Potem
je naãelnika poprosil, naj mu razkaÏe vse prostore, kjer
je nastanjena brigadna pisarna, oddelki in odseki.
»Najprej vam pokaÏem 0 tabno kuhinjo.«
Kuhar s kodrastimi lasmi je v veliki ponvi me0 al go-
laÏ. Tri starej0 e Ïenske s pisanimi predpasniki, pokrite z
zama0 ãenimi kapami, so ogledovale neznanega oficirja.
227
NA·I OBRAZI
BESeDA
»France, za enega veã bo treba,« je mimogrede rekel Po-
tokar. V velikem loncu se je kuhalo zelje.
»Zjutraj smo ubili staro kravo. Meso bo kot podplat,«
je mrmral 0 tabni kuhar.
»Podroãje in gospodarske komisije ne skrbijo za nas
tako, kot bi bilo treba,« je hitel pojasnjevati naãelnik
Potokar. »VaÏno je, da ima borec kruh in meso. Mesa je
Ïe 0 e. Za kruh pa gre bolj trda. Mladi borci bi ga pojed-
li dve kili na dan.«
Nato sta si ogledala pisarno. V majhni sobici je bilo
pet ãednih nakodranih administratork. Îivahno so po-
gledale neznanega slokega ãednega oficirja.
»Tovari0 naãelnik! Pri0 lo je poroãilo, da je podroãje
vãeraj popoldne potolklo enajst Nemcev. Med borci je
bil tudi neki oficir iz divizije.«
·la sta v drugo hi0 o, kjer so vpili in kriãali 0 tabni ku-
rirji. Ko je Potokar odprl vrata, je PodrÏaj videl, kako so
njegovemu kurirju Dominiku drÏali figo pred obrazom.
Dominik je nekaj kriãal. Umolknil je, ko je zagledal
PodrÏaja.
»Salamenski kurirji, da se ne morete mirno pogovo-
riti,« je posmehljivo dejal Potokar.
»Iz navade kriãimo,« je mirneje odgovoril Dominik.
»V hlev pojdi in nakrmi konja, ker bova odjahala na
poloÏaj,« mu je ukazal PodrÏaj.
228
NA·I OBRAZI
BESeDA
»Tam gori bo pokalo,« je z rahlim posmehom dejal
Potokar. »Oni dan jo je neki oficir iz korpusa hitro po-
brisal nazaj. So oficirji, ki eksplozij ne prenesejo.«
»Ali ste vi vedno mirni in zbrani?« je naglo vpra0 al
PodrÏaj in ga ostro pogledal.
»Nisem vas mislil Ïaliti, ali tako je bilo.« PodrÏaj se
mu je nasmehnil in rekel: »Tovari0 naãelnik, lahko vas
doleti ãast, da boste izvr0 evali sluÏbo operativnega ofi-
cirja v glavnem 0 tabu.«
Naãelnik Potokar je zakrilil z rokami in vzkliknil:
»Samo tega ne! Raje bi 0 el v ãeto za komandirja.«
Obiskala sta hlev, kjer je hrzalo dvanajst konj. PodrÏaj
jih je strokovnja0 ko pogledal. Nato je zmajal z glavo.
»Kaj nimate kovaãa v brigadi, da bi vam konje podko-
val.«
»Kaj se spoznate na konje?«
»Bil sem deset let konjeni0 ki oficir.«
»Takoj jutri bo kovaã konje podkoval.«
»Kaj se vam ne smilijo, ko jih preganjate bose po go-
rah?«
Potokar je zamahnil z roko. »Pride hajka pa izgubimo
vse konje. Tako je z nami. Nihãe se jih potem veã ne
spomni.«
Pritekla je kuharica in zavpila: »Kosilo je na mizi. Poj-
dite jest.«
229
NA·I OBRAZI
BESeDA
Izza vrat se je prikazal rdeãi kuharjev obraz. »Boste
povedali, kako znam napraviti golaÏ.«
»Kaj se bo0 hvalil,« ga je zavrnil Potokar. »âe bi nama
priskrbel peãeno koko0 ali purana, bi te Ïe pohvalila.«
»Hm, kaj 0 e,« je rekel kuhar, »koko0 i so za Ïenske in
bolnike.«
Takrat je iz vasi prijahal komandant brigade. Skoãil je
s konja in vrgel vajeti deÏurnemu. »Kurir naj ga dobro
zdrgne, ves je moker.« Ko je zagledal PodrÏaja, je osup-
nil. Ponudil mu je dolgo, lopatasto roko.
»Pa menda niste vi tisti, ki ste vãeraj na podroãju po-
tolkli enajst Nemcev.«
»Da, tisti sem. Samo da jih nisem sam. Dvanajst nas
je bilo,« je tiho odvrnil PodrÏaj.
»Sreão imate, da vam kar naravnost povem. Menda
ste edini biv0 i oficir, ki se je na Slovenskem izkazal. Vsi
drugi niso niã vredni, posebno pa operativni oficirji.«
»Preveã jih obsojate. Znano je, da je biv0 i polkovnik
Jaka hraber oficir,« je odloãno dejal PodrÏaj.
»Boste 0 li z nami na poloÏaj. Najprej pa povejte, kako
ste vãeraj nabrisali tiste Nemce.«
Îlice so enakomerno drsele po veliki skledi. »KroÏni-
kov ni,« je pojasnil kuhar. »Dobodi kak0 nega starega
Ribniãana pa ti bo naredil lesene,« se je ponorãeval Po-
tokar iz njega.
230
NA·I OBRAZI
BESeDA
Komandant brigade je pogledal PodrÏaja in vaÏno
izpregovoril: »Ostanite pri nas. Dal bi vas za namestnika
bataljonskega komandanta.«
PodrÏaj pa je skomignil z rameni in dejal: »Pripadam
0 ir0 emu 0 tabu divizije.«
»Reãem vam,« je osorno rekel brigadni komandant,
ȋe bi bila mesec dni taka oblast, bi zbral vse biv0 e ofi-
cirje in jih gnal na bunkerje. Veste, jaz govorim odkrito.«
PodrÏaj je odloÏil Ïlico, prekriÏal roke na prsih in
suho dejal: »Vi govorite tako, kot da bi bil jaz kriv, da se
[ Pobierz całość w formacie PDF ]